Svetovna konkurenca, predvsem v hitro razvijajočih se gospodarstvih, vlaga v kakovostno izobraževanje izredno velike napore in sredstva. Tako Kitajcem, Korejcem, Tajvancem in drugim uspeva, da v široki populacij mladih dosegajo višje nivoje znanj. V Sloveniji, ki je bila znana po kakovostnem izobraževanju, pa vse več mladih pri napredovanju iz letnika v letnik komaj dosega in presega minimalne standarde znanja, saj naj bi bi že doseženi uspeh dovolj. Da doseženo le ni dovolj, dokazujejo že raziskave PISA, še bolj jasen prikaz stanja pa bo moč razbrati po obveznih nacionalnih preverjanjih znanja v 6. in 9. razredu devetletke.
Menim, da Slovenci ne bi smeli zaostajati za razvitejšimi državami ter se izgubljati v sivini povprečnosti. Znanju je potrebno zagotoviti poseben prostor in poudarek v razvoju mladih in odraslih. Novo vsebino in zahteve bi morali postavlati tudi z višjimi standardi znanj. Samo z znanjem pridejo tudi rezultati, Slovenci pa, po vseh objavljenih raziskavah in primerjavah, hočemo in zmoremo več.
|